So ti všeč nove majčke?
Odlične so! Noro dobra ideja!
Niso slabe. Takoj jo grem nabavit.
No ja... Jo grem naročit, ker je pač to naša nova majčka.
Juck! Ni šans da to oblečem.
Blog Taborjenje 2013
Blog Taborjenje 2012
Blog Taborjenje 2011
Blog Taborjenje 2010
Misija Sicilija 2011
Fotogalerija 2010
Obvestila za starše
MAR
1
1.3.2015 |   Petra G.
PO POTEH STPM 1977 ... IN TRENUTNEGA NAVDIHA
Zadnjo februarsko soboto nas je peščica J'rt izkoristila za nekoliko daljši sprehod po poteh in brezpotjih naših koncev Krasa. Četudi smo prvotni plan pohoda po trasi tekmovanja STPM 1977 nekoliko prilagajali trenutnemu navdihu, ne moremo reči, da smo počivali - na koncu se lahko najbolj vztrajni udeleženci pohajkovanja pohvalimo s kar petindvajsetimi prehojenimi kilometri!
 
 
Po jutranjem zboru vseh 10 udeležencev pohoda (na skupno 22 nogah) smo krenili proti severu - kot prvo "KT" smo si zastavili Tomaj, smer: Kosovelova pot. Občasno smo zašli z idealne poti in se tako imeli priložnost navduševati nad pokošenimi travniki ter kraško gmajno, a kmalu smo uspešno v popolni postavi dospeli do Tomaja.
 
 
Po malici iz nahrbtnika smo (po 20 nogah) krenili prek Šepulj do Dobravelj, kjer nas je "domorodec" Rastko pogostil s kavo. Po njegovih napotkih smo pot proti Kazljam nadaljevali po kolovozu (zdaj le po 16 nogah), ki nas je mimo vinogradov in skozi gozd pripeljal do travnika s "švicarskim" razgledom in klancem, ki se je zdel zelo primeren za kotaljenje. Medtem ko je večina uživala v razgledu in kratkem odmoru, je Mark kot najmlajši član odprave v praksi preizkusil klanec, a se je iz neznanih razlogov vdal že po nekaj metrih. Na srečo brez poškodb, tako da smo lahko brez težav nadaljevali s pohodom.
 
 
Kmalu smo zakorakali v Kazlje in ravno tako kmalu iz vasi odkorakali - po kolovozu smo se namreč napotili proti naslednji "KT": Štorje. Kot pravi taborniki smo kolovoz po nekaj 100 metrih tudi zapustili in pot nadaljevali "po azimutu". Hoja v spremljavi burje med kamenjem in borovci nas je opomnila, da smo še vedno na Krasu in kaj kmalu smo vstopili v Štorje. Seveda tudi tu ni šlo brez postanka - pri Ličetovih (a.k.a. Možetovih) so nas obilno pogostili, tako da kosila sploh nismo pogrešali. Na "bojnem posvetu" smo sklenili, da pohod zaključimo, kjer smo ga začeli - v Sežani, tako nas je pred sončnim zahodom čakala še pot čez Gabrk. Po nekaj "kadrovskih menjavah" smo do Sežane (po 12 nogah) prispeli ob zadnjih sončnih žarkih.
 
 
Naj vas za konec potolažim: čeprav se je število nog na pohodu vztrajno menjavalo, so skrbi odveč: nikogar nismo izgubili! Mislim pa, da lahko vsi udeleženci sobotne "odisejade" povemo, da smo v dobri družbi in lepih krajih preživeli še eno super taborniško soboto, zato se nam naslednjič le pridružite.
 
Komentar Komentar:
Nazaj na prejšnjo stran
Zveza tabornikov Slovenija
Nacionalna skavtska organizacijaZveza tabornikov Slovenija
Občina Sežana
Facebook
Spletni taborniški servis
Mesec januar